Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je med 14. in 16. februarjem organiziralo strokovni obisk za občine pri Evropski komisiji v Bruslju, ki se ga je udeležila skupina 24 predstavnikov iz vse Slovenije: župani, podžupani, direktorice in direktorji občinskih uprav. Intenzivni program je vključeval predavanja o aktualnih politikah in razvojnih priložnostih Evropske unije, kot so kohezijska in mestna politika, načrt za okrevanje in odpornost, kmetijstvo in razvoj podeželja in Evropski zeleni dogovor s poudarkom na prilagajanju na podnebne spremembe.
V lokalnem okolju se ideja evropskega povezovanja gradi vsak dan, saj se kar dve tretjini politik EU izvaja v občinah, zato je, kot poudarjajo na Predstavništvu Evropske komisije, neposredni stik z občinami izjemno pomemben. Obenem so sredstva EU za razvoj regij in mest še vedno najpomembnejši vir naložb za slovenske občine - od infrastrukture do boljših storitev za ljudi. Temu so namenjeni strokovni obiski, ki jih pripravljajo v sodelovanju z vsemi tremi združenji občin.
Program se je začel s povabilom občinam, da se vključijo v novo mrežo »Gradimo Evropo z izvoljenimi predstavniki občin«. Ta omogoča dostop do ciljnih informacij o politikah EU v vseh njenih uradnih jezikih, številna usposabljanja, povezovanje z občinami iz vse Evrope, še posebej pa poudarja komuniciranje evropskih vsebin v lokalnem okolju z občani. Tako želijo evropske institucije še dodatno premostiti demokratični primanjkljaj in »oddaljenost od Bruslja«, kar pogosto slišimo tudi v Sloveniji. Trenutno v tej mreži sodeluje 14 slovenskih občin. Župan občine Puconci Uroš Kamenšek je ob tem svoje izkušnje v članstvom pohvalil in kolegom priporočil, da izkoristijo to možnost.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je na sestanku občinam zahvalil za izjemno vlogo pri sodelovanju v sistemu civilne zaščite EU. Kot je poudaril, je ta med najboljšimi v Evropi, odlikuje pa ga predvsem odlično organizirano prostovoljstvo. To in evropska solidarnost sta se izkazali tudi med lanskimi poplavami. Mehanizem civilne zaščite EU, ki temelji na vzajemni pomoči držav, koordinira in financira pa ga Evropska komisija, je prizadetim območjem v poplavah priskrbel 14 pontonskih mostov, 24 bagerjev, 4 helikopterjev, ekipe reševalcev in drugo. Opozoril je, da se število naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb povečuje, škoda pa strmo narašča. Zato je bistveno, da omejimo izpuste ogljikovega dioksida, v prihodnje pa je ključno dobro načrtovanje in prednostno vlaganje sredstev v preventivo in odpornost infrastrukture, gospodarstva in družbe. Komisar Lenarčič se zavzema, da bi to načelo prodrlo v vse programe financiranja EU. Občine so ob tem poudarile pomen gasilstva in potrebo, da se posodabljanje opreme in pripravljenost na nesreče vključi tudi v slovensko kohezijsko politiko, kar da druge evropske države omogočajo. Potrebi po preventivi in odpornosti pa bi morala bolj slediti tudi domača kohezijska politika.
Opravili smo še poglobljene predstavitve in izmenjavo o kohezijski politiki, kmetijski politiki z razvojem podeželja ter o programu za okrevanje in odpornost. Vse tematike je povezala trenutno največja prioriteta EU – zeleni prehod in izvajanje evropskega zelenega dogovora. Občine se lahko konkretno vključijo v številne programe: tiste, ki jih decentralizirano vodi slovenska vlada, ter centralno vodene programe, kot so Life+, CERV in številni drugi. Seznanili so se tudi z nekaterimi dobrimi praksami prilagajanja na podnebne spremembe, od na naravi temelječih rešitev pred poplavami in sušo do pametne uporabe digitalizacije za namakanje.
Občine so ob tem opozorile na potrebe in praktične izzive, ki bi si jih želele reševati s pomočjo državnih in evropskih sredstev: komunalna in prometna infrastruktura, pitna voda, veliko breme odpravljanja škode po lanskih neurjih in uničujočih poplavah, naslovili pa so tudi načrte za razvoj trajnostnega turizma in potrebo po poslušanju slovenskih kmetovalcev in njihovim specifičnih potreb. Majhne občine imajo ob tem težave tudi s pomanjkanjem lastnih virov, slabši dostop do informacij in manj posluha za njihove razvojne potrebe doma. Predstavniki Evropske komisije so izpostavili, da je v obdobju 2021-2017 poudarjeno načelo partnerstva ter da se slovenske sogovornike na ministrstvih spodbuja, da razvijejo učinkovit sistem sodelovanja z občinami, regijami in drugimi deležniki. Ob pritožbah in poudarjanju težav pa je smiselno podati tudi predloge za reševanje.
Kar se tiče poplav, je Slovenija upravičena do 400 milijonov sredstev iz solidarnostnega sklada EU za odpravo posledic na javni infrastrukturi, medtem ko so protipoplavni zaščiti in številnim projektom za konkurenčnost, vključenost, ozelenitev in digitalizacijo na nacionalni ravni namenjeni programi kohezijske politike ter nacionalni načrt za okrevanje in odpornost.
Program v Bruslju se je zaključil z obiskom evropskega centra za usklajevanje nujnega odziva ERCC. Iz prve roke smo tako spoznali, kako EU 24 ur na dan koordinira hitri odziv svojih članic in drugih držav partnerk v primeru humanitarnih kriz in naravnih nesreč. Solidarnost je še vedno med ključnimi vrednotami EU.
Možnosti za občine je torej veliko, letošnja 20. obletnica članstva Slovenije v Evropski uniji pa je dodatna priložnost, da pregledamo doseženo in razmislimo, kako bi lahko prednosti članstva v izkoristili še bolje.
